»Jaz sem knjiga. Ti si knjiga. Vsi smo knjige.«

»Naša prva asociacija ob besedi kronika je črna kronika. To v primeru Pascualovih zgodb sploh ni daleč od resnice. Nezakonita melanholija pomeni tudi ljubezen do literature, v kateri je edina naloga junaka to, da je vedno in v vsakem trenutku zanimiv. Beremo jih lahko celo kot kriminalni ali pustolovski roman.«

»Knjiga je nekakšen bildungsroman, v katerem se 'tipična balkanska melanholična fantazija prepleta z bolečimi in lucidnimi refleksijami izgnanstva.'«

»Naravnost impresivne so številke o prodaji treh knjig, ki so bolj zgodovinske kot politične: Tita smo skupaj z Žepnico prodali v več kot 24.500 izvodih, Hitlerja v več kot 10.000 izvodih, Stalina pa v 5.000 izvodih.«

»To je zgodba, ki je nihče od nas še ni slišal, in si zasluži, da se jo izreče. Je izjemna knjiga.«

»Anonimni bližnjiki, ki iz teh izbrušeno ogoljenih mikrookolij vznikajo, so liki, odprti v obče oziroma skupno, zato jih lahko bralec kreativno naseljuje z lastnimi izkušnjami, pretanjene moduse upora namreč nakazujejo brez neposredne političnosti.«

»Največ, kar lahko naredimo, je, da knjigo preberemo.«

»Knjige bi morale biti iz DDV-ja popolnoma izločene, ker je nespametno obdavčiti tiskano besedo v tako majhni jezikovni skupnosti, kot je slovenska.«

»Ta izjava ne drži.«

»Zelo dobre zabeležke o odnosih Slovenije z ZDA smo prodali v manj kot 200 izvodih, medtem ko smo Milana Kučana, prvega predsednika Boža Repeta, ki smo jo pripravljali več let, prodali v nekaj več kot 5.000 izvodih.«